Overview

Raba končne energije v Sloveniji se je v obdobju 2000-2017 povečala za 9,3% oz. za 0,41 Mtoe. Med letoma 2000 in 2008 se je raba močno povečala, in sicer je bila leta 2008 za 17,5% višja (0,78 Mtoe) kot leta 2000, medtem ko se je v obdobju 2008-2014 zmanjšala za 13,0% oz. za 0,69 Mtoe. Najbolj se je raba energije povečala v sektorju promet za 51% (0,53 Mtoe), medtem ko se je raba energije v industriji zmanjšala za 9% (-0,13 Mtoe) ter za 4% (-0,08 Mtoe) v sektorjih široke rabe (gospodinjstvo, storitve, kmetijstvo). 


Slika 1: Raba končne energije po sektorjih (povprečno podnebje)

Source: ODYSSEE

Energetska učinkovitost rabe končne energije se je na podlagi tehničnega indeksa ODEX izboljšala v povprečju za 1,8% na leto v obdobju 2000-2017 (oziroma za 26%). Energetska učinkovitost v industriji se je izboljšala za 2,2%/leto (oziroma 31%). Največje izboljšanje energetske učinkovitosti pa je bilo zabeleženo v sektorju ostala raba za 3,3%/leto (oziroma 43%), medtem se je energetska učinkovitost v gospodinjstvih izboljšala za 1,8%/leto (oziroma 27%). Izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih je bilo dejansko višje, vendar se je leta 2009 znatno povečala raba OVE zaradi spremembe metodologije spremljanja rabe OVE. Energetska učinkovitost se je najmanj izboljšala v prometu in sicer za 0,8%/leto (oziroma 13%).

Slika 2: Tehnični indeks energetske učinkovitosti

Source: ODYSSEE

Slovenska vlada je sprejela štiri akcijske načrte za energetsko učinkovitost (AN-URE). Zadnji, četrti Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 je bil sprejet decembra 2017. Cilj AN-URE je omejiti rabo primarne energije v letu 2020 pod 7,125 Mtoe (82,86 TWh), kar pomeni omejitev rasti pod 2% na leto v primerjavi z baznim letom 2012. Skupni predvideni prihranki zaradi izvedbe ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti znašajo 4040 GWh v letu 2020, od tega: 935 GWh v industriji, 1481 GWh v prometu, 1201 GWh v gospodinjstvih ter 423 GWh v sektorju storitve. Pričakovani prihranki energije vključujejo prihranke dosežene z izvajanjem ukrepov energetske učinkovitosti AN-URE in drugih ukrepov različnih nacionalnih ali sektorskih programov, ter načrtov, ki pripomorejo k izboljšanju energetske učinkovitosti. Slovenija je sprejela svoj Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) februarja 2020, s katerim si je zastavila cilje do leta 2030. Cilj za rabo končne energije je 4,7 Mtoe. V primerjavi s projekcijami PRIMES 2007 to pomeni za 35% manjšo rabo energije.


Tabela 1: Primeri večsektorskih ukrepov

MeasuresNEEAP measuresDescriptionExpected savings, impact evaluationMore information available
Spodbude za uvajanje sistemov upravljanja z energijoyesVzpostavitev sheme za spodbujanje upravljanja z energijo v MSP od leta 2018 dalje. Prva faza vzpostavitve sheme bo obsegala pripravo sheme in zagon s pilotnim projektom.srednjeLink
Shema zagotavljanja kakovosti energetskih pregledovyesVzpostavitev sheme zagotavljanja kakovosti vključno s šolanjem in certificiranjem izvajalcev, sistematično spremljanje, podpora izvedbi projektov srednjeLink
Eko skladyesEko sklad je finančna inštitucija ustanovljena z namenom podpiranja investicij v izboljšanje energetske učinkovitosti, izrabe OVE ter zmanjšanja vplivov na okoljevisokaLink
Source: MURE

Buildings

V stanovanjskem sektorju se je specifična raba energije za ogrevanje prostorov, izražena v energiji na m2 površine stanovanj, med letoma 2000 in 2008 zmanjšala za 21% in v obdobju 2009 – 2017 za 23%. V letu 2009 je opazno izrazito povečanje energetske intenzivnosti zaradi izboljšanja metodologije spremljanja rabe energije lesa, ki je bila pred letom 2009 konstantna in se od takrat ocenjuje letno z modelom. Zmanjšanje energetske intenzivnosti po letu 2009 je posledica izboljšanja učinkovitosti stavb z izvajanjem različnih ukrepov, ki so v pomembnem obsegu spodbujeni iz javnega sklada Eko sklad.

Slika 3: Raba energije za ogrevanje prostorov na površino

Source: ODYSSEE

Slika 4: Raba končne energije po namenih na stanovanje (brez ogrevanja prostorov)

Source: ODYSSEE

Raba končne energije v gospodinjstvih je bila leta 2017 na enaki ravni kot leta 2000. V obdobju se je število in velikost stanovanj ter število aparatov povečalo, kar je prispevalo k višji rabi energije za 0,34 Mtoe. Sočasno se je izboljšala energetska učinkovitost, kar je prispevalo k prihrankom energije, ki so uravnotežili prej omenjeno povečanje rabe energije (-0,39 Mtoe). Izboljšana energetska učinkovitost je posledica izboljšane tehnične učinkovitosti stavb in naprav ter tudi spremembe obnašanja. Spremembe obnašanja so se zgodile zaradi ekonomskih dejavnikov (višje cene energije, plačevanje po dejanski porabi itd.), informacijske in ozaveščevalne kampanje ter razpoložljivosti brezplačnih svetovanj za občane.

Slika 5: Glavni vplivni faktorji na gibanje rabe energije‎ v gospodinjstvih

Source: ODYSSEE

V storitvenem sektorju se raba električne energije od leta 2007 skoraj ni spremenila. O trendih porabe energije v tem sektorju je težko sklepati, saj je raba energije izračunan kot ostanek in zato na porabo energije ne vplivajo samo spremembe v tem sektorju .

Slika 6: Raba energije in električne energije na zaposlenega (povprečno podnebje)

Source: ODYSSEE

Ukrepi energetske učinkovitosti v gospodinjstvih so bili usmerjeni k izboljšanju toplotne učinkovitosti stanovanj preko izboljšanja zakonodaje za gradnjo novih stavb in preko programov prenove obstoječega fonda stavb. Ukrepi iz AN-URE se nadgrajujejo v NEPN ter v dolgoročni strategiji prenove. Subvencije in ugodna posojila so na voljo lastnikom zasebnih stanovanj, ki želijo izboljšati energetsko učinkovitost svojih domov z izboljšanjem izolacije, vgradnjo prezračevalne naprave z rekuperacijo in vgradnjo naprave na obnovljive vire energije. Posebna pozornost je namenjena več-družinskim hišam, s pripravo novih instrumentov za doseganje soglasja za prenovo, s subvencioniranjem prenove za socialno ogrožene v višini 100% in z vzpostavitvijo garancijske sheme. Subvencionirana je tudi gradnja novih zelo učinkovitih hiš in stanovanj. Gradbeni predpisi določajo zakonsko določene minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti novih stavb in večje prenove obstoječih stavb. Zakonodaja se je zaostrila leta 2011. Dodatne zaostritve so predvidene v bližnji prihodnosti. Programi finančnih podpor za energetske prenovo stavb v lasti javnega sektorja so prav tako vzpostavljeni in sicer v kombinaciji z energetskim pogodbeništvom. V javnem sektorju je vzpostavljeno upravljanje z energijo. NEPN vsebuje cilj za zmanjšanje rabe energije v stavbah za najmanj 20% v letu 2030 v primerjavi z letom 2005.

Tabela 2: Primeri izvedenih ukrepov v sektorju stavbe

MeasuresDescriptionExpected savings, impact evaluationMore information available
Energetsko učinkoviti sistema ogrevanjaFinančne spodbude za zamenjavo starih neučinkovitih naprav za ogrevanje z novimi na OVE ter tudi za optimizacijo ogrevalnih sistemovvisokLink
Učinkovita raba energije v stavbah - predpisiTehnične zahteve za fasado, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo tople vode in razsvetljavo v stavbahvisokLink
Energetsko učinkovita prenova in trajnostna gradnja stanovanjskih stavbFinančne spodbude za investicije v energetsko sanacijo obstoječih stavb in za izgradnjo novih nadstandardno energetsko učinkovitih stavb‎visokLink
Source: MURE

Transport

Raba energije v prometu je v obdobju med 2000 in 2017 zabeležila obdobja visoke rasti ter tudi velikega zmanjšanja, saj je prometna dejavnost zelo občutljiva na gospodarsko rast. Količina prodanih goriv v Sloveniji je odvisna tudi od tranzitnega prometa in od cen goriv v Sloveniji. Cestni tovorni promet se je močno povečal, zato se je delež povečal. Največji delež predstavljajo avtomobili (65%). 

Slika 7: Struktura rabe energije v prometu po načinu prevoza

Source: ODYSSEE

Osebni avtomobili ostajajo prevladujoč način prevoza potnikov, kot posledica razpršene poselitve v Sloveniji in nekonkurenčnega javnega potniškega prometa. Kljub izboljšanemu izvajanju ukrepov, ki spodbujajo rabo javnega potniškega prometa v zadnjih letih, je bila raba javnega potniškega prometa leta 2017 občutno nižja kot leta 2000. Po drugi strani se je povečal obseg kolesarjenja, vendar primanjkujejo statističnih podatkov.

Slika 8: Struktura potniškega prometa glede na način prevoza

Source: ODYSSEE

V tovornem prometu prav tako prevladuje cestni promet. Delež se je s 70% povečal na 80%. Slovenija je izvozno usmerjena država z dobrimi povezavami z državami EU in dobro geografsko lokacijo tudi zaradi pristanišča na Jadranskem morju. Cestna infrastruktura je bila v preteklosti močno izboljšana, medtem ko so se izboljšave železniške infrastrukture začele šele v zadnjih letih. 

Slika 9: Struktura tovornega prometa glede na način prevoza

Source: ODYSSEE

Raba energije v prometu je bila leta 2017 za 52% višja kot leta 2000. Največja poraba energije je bila dosežena leta 2008 in je bila za 70% večja kot leta 2000. Najpomembnejši faktor, ki je prispeval k rasti rabe energije, je rast domačega prometa in povečanje tranzitnega prometa s širitvijo EU, ki mu sledi povečan delež cestnega prometa v primerjavi z drugimi vrstami prevoza in drugimi dejavniki, večinoma povezani z obnašanjem tj faktor zasedenosti vozil. Povečana energetska učinkovitost osebnih avtomobilov zaradi tehnoloških izboljšav je bila edini dejavnik, ki je zmanjšal porabo energije.

Slika 10: Glavni gonilniki sprememb porabe energije‎ v prometu

Source: ODYSSEE

Spodbujanje javnega potniškega prometa predstavlja zelo pomemben paket ukrepov s ciljem spremembe negativnega trenda na področju rabe javnega potniškega prometa v zadnji dekadi. NEPN se osredotoča na železniško infrastrukturo in železniški tovorni in potniški promet. Največje koristi za izboljšanje energetske učinkovitosti se pričakuje od izboljšanja energetske učinkovitosti vozil, zlasti osebnih avtomobilov, preko tehnoloških izboljšav vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem in prodorom novih tehnologij, predvsem električnih vozil. To je spodbujeno preko obdavčenja vozil glede na izpuste CO2 ter subvencioniranja električnih in hibridnih vozil, subvencioniranja postavitve polnilne infrastrukture, EU uredbe o CO2 emisijah iz avtomobilov in lahkih tovornih vozil

Table 3: Ukrepi v prometu

MeasuresDescriptionExpected savings, impact evaluationMore information available
Spodbujanje javnega potniškega prometaSubvencioniranje javnega potniškega prometa, integrirana vozovnica in vozni redi za različne oblike javnega potniškega prometa, spodbude za infrastrukturo za javni potniški prometvisokLink
Trajnostni tovorni prometCilj skupine ukrepov je omejitev rasti cestnega tovornega prometa in ohranitev deleža tovornega železniškega prometa. Vključeni so naslednji instrumenti: finančne spodbude za vzpostavitev intermodalnosti in povečanje obsega prevoza po železnicah, vključevanje eksternih stroškov v cestnine in druge dajatve za cestni tovorni promet, razvoj logističnih centrov in intermodalnih vozlišč. visokLink
Spodbude za izboljšanje učinkovitosti prevozaUkrep vključuje naslednje instrumente: Predpise za označevanje osebnih vozil in pnevmatik ter omejitev izpustov CO2 iz novih vozil; fiskalne instrumente za spodbujanje učinkovitejših vozil in rabe goriv z nizkimi emisijami, nepovratne finančne spodbude, zeleno javno naročanje, izobraževalne aktivnosti, spodbujanje nemotoriziranih načinov oblik prometavisokLink
Source: MURE

Industry

Raba energije v industriji se je v Sloveniji med letoma 2000 in 2017 zmanjšala za 9%. Industrija predstavlja približno četrtino skupne rabe končne energije. Delež energetsko intenzivnih panog se je v rabi končne energije v industriji povečal s 64% na 69% v obdobju 2000-2017.

Slika 11: Raba končne energije po industrijskih panogah

Source: ODYSSEE, steel including blast furnaces

Specifična raba energije v proizvodnji jekla in papirja se je v obdobju 2000-2017 zmanjšala za 2,5% na leto oz. 2,1%/leto. V proizvodnji papirja je zmanjšanje po letu 2006 posledica zaustavitve proizvodnje celuloze.

Slika 12: Raba energije na enoto proizvoda jekla, celuloze in papirja (toe/t)

Source: ODYSSEE

Zmanjšanje rabe energije v industriji za 0,13 Mtoe v obdobju 2000-2017 je posledica izboljšanja energetske učinkovitosti, kar je prineslo prihranke v višini 0,51 Mtoe ter izboljšanja strukture industrije v smeri energetsko manj intenzivnih panog, tudi zaradi ustavitve proizvodnje nekaterih obratov, npr. proizvodnje celuloze, elektrolize B, itd. Raba energije se je povečala zaradi večje gospodarske aktivnosti ter zaradi ostalih faktorjev.

Slika 13: Glavni vplivni faktorji spremembe rabe energije ‎v industriji

Source: ODYSSEE

Spodbujanje energetske učinkovitosti v industriji je eden izmed ukrepov slovenske industrijske politike za razvoj in povečanje konkurenčnosti industrije. Sprejet je bil pravni okvir za spodbujanje učinkovite rabe energije za industrijska podjetja v okviru EU sistema trgovanja z emisijami (ETS). Finančne spodbude za industrijska podjetja, ki niso vključena v sistem trgovanja z emisijami, so zajete v AN-URE ter v Operativnem programu zmanjšanja emisij TGP. Izvajanje in izboljšanje ukrepov iz AN-URE v industriji se bo v sprejetem NEPN nadaljevalo do leta 2030.

Tabela 4: Obstoječi ukrepi v sektorju industrije ‎

MeasuresDescriptionExpected savings, impact evaluationMore information available
Učinkovita raba ‎električne energijeSpodbujanje izboljšanja učinkovitosti rabe električne energije v industrijisrednjeLink
Sistem upravljanja z ‎energijo v industrijiFinančne spodbude za uvedbo sistemov upravljanja z energijo v industrijskih podjetjih: energetski pregledi, izvajanje sistemov upravljanja z energijo in priprava študij izvedljivosti za naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije‎srednjeLink
Source: MURE