Overview

Raba končne energije v Sloveniji se je v obdobju 2000-2015 povečala za 5,7% oz. za 0,25 Mtoe. Med letoma 2000 in 2008 se je raba močno povečala, in sicer je bila leta 2008 za 18,7% višja (0,83 Mtoe) kot leta 2000. Po letu 2008 pa se je raba zmanjšala, v obdobju 2008-2015 je bila zabeleženo zmanjšanje rabe za 11,0% oz. za 0,58 Mtoe. Najbolj se je raba energije povečala v sektorju promet, za 45,4% (0,56 Mtoe), medtem ko se je raba energije v obdobju 2000-2015 zmanjšala v sektorjih industrija za 13,8% (0,20 Mtoe) ter široka raba za 6,4% (0,11 Mtoe).

Slika 1: Raba končne energije po sektorjih (povprečna zima)

Source: ODYSSEE

Energetska učinkovitost na nivoju rabe končne energije se je na podlagi tehničnega indeksa ODEX izboljšala v povprečju za 1,8% na leto v obdobju 2000-2015 oz. za 24 % v celotnem obdobju. Energetska učinkovitost v industriji se je s 26 % izboljšala malo bolj kot v vseh sektorjih skupaj, največje izboljšanje učinkovitosti pa je bilo zabeleženo v sektorju ostala raba oz. storitve, in sicer za 44 % oz. 3,8 % na leto. Pomembno se je energetska učinkovitost izboljšala tudi v gospodinjstvih, in sicer za 23% oz. 1,7%/leto. Dejansko izobljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih je bilo večje, vendar se je leta 2009 znatno povečala raba OVE zaradi izboljšanja statističnega spremljanja. Energetska učinkovitost se je najmanj izboljšala v prometu.

Slika 2: Tehnični indeks energetske učinkovitosti

Source: ODYSSEE

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020 (AN-URE 2020) je Vlada RS sprejela maja 2015. Zadnji Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 je bil sprejet decembra 2017. V AN-URE je določen cilj na nivoju primarne rabe energije za leto 2020, in sicer da raba primarne energije leta 2020 ne bo presegla 7.125 Mtoe oz. 82,86 TWh, kar pomeni, da povprečna letna rast od baznega leta 2012 ne sme biti višja od 2%.

Skupni predvideni prihranki zaradi izvedbe ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti znašajo 4040 GWh, od tega odpade na industrijo 935 GWh, 1481 GWh na promet, 1201 GWh na gospodinjstva ter 423 GWh na storitveni sektor. Navedeni prihranki vključujejo prihranke zaradi izvajanja Akcijskega načrta ter tudi prihranke zaradi izvajanja drugih ukrepov in programov, ki pripomorejo k izboljšanju energetske učinkovitosti.

Tabela 1: Primeri večsektorskih ukrepov

MeasuresNEEAP measuresDescriptionExpected savings, impact evaluationMore information available
Spodbude za uvajanje sistemov upravljanja z energijoyesVzpostavitev sheme za spodbujanje upravljanja z energijo v MSP od leta 2018 dalje. Prva faza vzpostavitve sheme bo obsegala pripravo sheme in zagon s pilotnim projektom.srednjeLink
Shema zagotavljanja kakovosti energetskih pregledovyesVzpostavitev sheme zagotavljanja kakovosti vključno s šolanjem in certificiranjem izvajalcev, sistematično spremljanje, podpora izvedbi projektov srednjeLink
Source: MURE

Buildings

Raba energije za ogrevanje na kvadratni meter površine se je v gospodinjstvih zmanjšala za 21 % med 2000 in 2008, v obdobju 2009-2015 pa še za dodatnih 19%. Leta 2009 je opazno izrazito povečanje intenzivnosti, kar je posledica izboljšanja statističnega spremljanja rabe OVE v gospodinjstvih. Pred letom 2009 je bila raba lesne biomase, ki je zelo pogost energent, konstantna, od leta 2009 pa se letno ocenjuje z modelom. Zmanjšanje energetske intenzivnosti, od leta 2009 naprej, je posledica izboljšanja energetske učinkovitosti stavb zaradi izvedbe različnih ukrepov energetske učinkovitosti, ki so v pomembnem obsegu spodbujeni s strani Ekosklada.

Slika 3: Raba energije za ogrevanje prostorov na površino

Source: ODYSSEE

Slika 4: Raba končne energije po namenih na stanovanje

Source: ODYSSEE

Raba energije v gospodinjstvih se je v obdobju 2000-2015 zmanjšala za 1%. V istem obdobju se je število in velikost stanovanj ter število aparatov povečalo, kar je prispevalo k višji rabi energije. Po drugi strani se je izboljšala energetska učinkovitost, kar je prispevalo k prihrankom energije, ki so uravnotežili prej omenjeno povečanje rabe energije. Energetska učinkovitost se je izboljšala zaradi izboljšana tehničnih lastnosti stavb in aparatov ter tudi zaradi spremembe obnašanja. Na spremembo obnašanja so vplivali ekonomski faktorji (višje cene energije, obračun toplote po dejanski porabi v večstanovanjskih stavbah), ozaveščevalne in informacijske akcije ter razpoložljivost brezplačnih svetovanj za občane.

Slika 5: Glavni vplivni faktorji pri spremembi rabe energije‎ v gospodinjstvih

Source: ODYSSEE

V storitvenem sektorju se raba električne energije na zaposlenega povečuje. To lahko pripišemo večji rabi informacijske tehnologije, ekspanziji trgovskega sektorja (nakupovalni centri) ter tudi dejstvu, da je manj zaposlenih potrebnih za enak obseg dela zaradi informatizacije. Raba energije se je močno zmanjšala leta 2003, po letu 2007 pa ni opaziti izrazitega trenda. Iz gibanja rabe energije v storitvenem sektorju je težko delati zaključke, ker je raba energije izračunana kot ostanek, zaradi česar ni nujno, da se v gibanju odražajo samo spremembe pri rabi energije v tem sektorju.

Slika 6: Raba energije in električne energije na zaposlenega (povprečno podnebje)

Source: ODYSSEE

Ukrepi energetske učinkovitosti v gospodinjstvih so bili osredotočeni na izboljšanje ovoja stavb preko zaostritve zahtev zakonodaje za gradnjo novih stavb in preko programov prenove obstoječega fonda stavb. Shema subvencij zasebnim gospodinjstvom, ki želijo izboljšati energetsko učinkovitost stavbe preko izolacije podstrehe, sten, namestitve prezračevanja z rekuperacijo toplote, zamenjave oken ter namestitve naprave za izkoriščanje OVE, predstavlja finančno spodbudo, ki omogoča lažjo izvedbo ukrepov. Za enak nabor ukrepov so na voljo tudi posojila z ugodno obrestno mero. Izgradnja novih energetsko zelo učinkovitih enodružinskih stavb in nakup stanovanj v energetsko učinkovitih blokih so prav tako spodbujene.

Vse nove stavbe ter tudi večje spremembe obstoječih stavb se preverjajo po gradbeni zakonodaji, saj je za njih potrebno gradbeno dovoljenje. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah določa minimalne zahteve za vgrajene elemente ter tudi za stavbo. Zakonodaja se je zaostrila leta 2011. Dodatne zaostritve so predvidene v bližnji prihodnosti.

Finančni programi za energetske prenovo stavb v lasti javnega sektorja so prav tako vzpostavljeni in sicer v kombinaciji z energetskim pogodbeništvom.


Tabela 2: Primeri izvedenih ukrepov v sektorju stavbe

MeasuresDescriptionExpected savings, impact evaluationMore information available
Energetsko učinkoviti sistema ogrevanjaFinančne spodbude za zamenjavo starih neučinkovitih naprav za ogrevanje z novimi na OVE ter tudi za optimizacijo ogrevalnih sistemovvisokLink
Učinkovita raba energije v stavbahTehnične zahteve za fasado, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo tople vode in razsvetljavo v stavbahvisokLink
Energetsko učinkovita prenova in trajnostna gradnja stanovanjskih stavbFinančne spodbude za investicije v energetsko sanacijo obstoječih stavb in za izgradnjo novih nadstandardno energetsko učinkovitih stavb‎visokLink
Source: MURE

Transport

Raba energije v prometu je v obdobju 2000-2015 zabeležila obdobja visoke rasti ter tudi velikega zmanjšanja, kot posledica prepletenosti gibanja prometnega dela in gospodarske aktivnosti. Količina prodanih goriv v Sloveniji je poleg domačega prometa odvisna tudi od tranzitnega prometa in od cen goriv v Sloveniji in sosednjih državah. Cestni promet se je močno povečal kar je prispevalo k povečanju deleža v skupni rabi energije. Največji delež rabe energije (70%) odpade na avtomobile.

Slika 7: Struktura rabe energije v prometu po načinu prevoza

Source: ODYSSEE

Osebni avtomobili ostajajo prevladujoč način prevoza potnikov, kot posledica razpršene poselitve v Sloveniji in nekonkurenčnega javnega potniškega prometa. Kljub izvedbi nekaterih ukrepov, ki spodbujajo rabo javnega potniškega prometa v zadnjih letih, je bila raba javnega potniškega prometa leta 2015 občutno nižja kot leta 2000, zlasti to velja za rabo cestnega javnega potniškega prometa. Po drugi strani se je povečal obseg kolesarjenja.

Slika 8: Delež vrste prevoza v potniškem prometu

Source: ODYSSEE

V tovornem prometu prav tako prevladuje cestni promet. Delež se je s 70% povečal na 81% v obdobju 2000-2015. Slovenija je izvozno usmerjena država z dobrimi povezavami z državami EU in dobro geografsko lokacijo tudi zaradi pristanišča na Jadranskem morju. Cestna infrastruktura je bila v preteklosti močno izboljšana, medtem ko so se izboljšave železniške infrastrukture začele šele v zadnjih letih.

Slika 9: Deleži vrste prevoza v balagovnem prometu

Source: ODYSSEE

Raba energije v prometu je bila leta 2015 za 46% višja kot leta 2000, vendar je bila leta 2008 raba energije višja že za 70%, leta 2009 se je zmanjšala za 16%, v obdobju 2009-2012 se je povečala za 10%, v letih 2012-2015 pa se je zopet zmanjšala za 7%. Najpomembnejši faktor, ki je prispeval k rasti rabe energije, je rast domačega prometa pomemben pa je tudi prispevek rasti tranzitnega prometa s širitvami EU-ja. Dodatno je k rasti prispevalo povečanje deleža cestnega prometa na račun energetsko učinkovitejših načinov prevoza ter tudi ostali faktorji, ki so večinoma povezani z obnašanjem (npr. faktor zasedenosti vozil). Izboljšanje energetske učinkovitosti vozil zaradi tehnološkega napredka je edini faktor, ki je prispeval k zmanjšanju rabe energije, pa še tu je povečevanje mase ter zmogljivosti vozil ta prihranek precej zmanjšalo. 

Slika 10: Glavni gonilniki sprememb porabe energije‎ v prometu (2000-2014)

Source: ODYSSEE

Spodbujanje javnega potniškega prometa predstavlja zelo pomemben paket ukrepov s ciljem obrnitve negativnega trenda na področju rabe javnega potniškega prometa v zadnji dekadi. Učinek teh ukrepov na energetsko učinkovitost in zmanjšanje emisij TGP je pomemben, še bolj pomemben pa je učinek teh ukrepov na kakovost zraka v mestih, kjer ima Slovenija kar nekaj težav. Največje koristi za izboljšanje energetske učinkovitosti se pričakuje od izboljšanja energetske učinkovitosti vozil, zlasti osebnih avtomobilov, preko tehnoloških izboljšav vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem ter tudi večjim deležem vozil na alternativna goriva, zlasti električnih vozil. To je spodbujeno preko obdavčenja vozil glede na izpuste CO2 ter subvencioniranja električnih in hibridnih vozil, subvencioniranja postavitve polnilne infrastrukture, EU uredbe o CO2 emisijah iz avtomobilov in ostalih lahkih tovornih vozil. V leta 2017 sprejeti strategiji za alternativna goriva je predvideno da v Sloveniji od leta 2030 ne bo več možno registrirati novih avtomobilov s CO2 izpusti večjimi od 50 gCO2/km. 

Table 3: Ukrepi v prometu

MeasuresDescriptionExpected savings, impact evaluationMore information available
Spodbujanje javnega potniškega prometaSubvencioniranje javnega potniškega prometa, integrirana vozovnica in vozni redi za različne oblike javnega potniškega prometa, spodbude za infrastrukturo za javni potniški prometvisokLink
Trajnostni tovorni prometCilj skupine ukrepov je omejitev rasti cestnega tovornega prometa in ohranitev deleža tovornega železniškega prometa. Vključeni so naslednji instrumenti: finančne spodbude za vzpostavitev intermodalnosti in povečanje obsega prevoza po železnicah, vključevanje eksternih stroškov v cestnine in druge dajatve za cestni tovorni promet, razvoj logističnih centrov in intermodalnih vozlišč. visokLink
Spodbude za izboljšanje učinkovitosti prevozaUkrep vključuje naslednje instrumente: Predpise za označevanje osebnih vozil in pnevmatik ter omejitev izpustov CO2 iz novih vozil; fiskalne instrumente za spodbujanje učinkovitejših vozil in rabe goriv z nizkimi emisijami, nepovratne finančne spodbude, zeleno javno naročanje, izobraževalne aktivnosti, spodbujanje nemotoriziranih načinov oblik prometavisokLink
Source: MURE

Industry

Raba energije v industriji se je v Sloveniji med letoma 2000 in 2015 zmanjšala za 13,8% (s 1424 ktoe na 1227 ktoe). Industrija predstavlja približno četrtino skupne rabe končne energije. Delež energetsko intenzivnih panog se je v rabi končne energije v industriji povečal s 64% na 68% v obdobju 2000-2015.

Slika 11: Raba končne energije po industrijskih panogah

Source: ODYSSEE

Specifična raba energije v proizvodnji jekla in papirja se je v obdobju 2000-2015 zmanjšala za 2,1% na leto oz. 3,1%/leto. V proizvodnji papirja je zmanjšanje po letu 2006 posledica zaustavitve proizvodnje celuloze.

Slika 12: Specifična raba energije za izbrane energetsko intenzivne panoge (toe/t)

Source: ODYSSEE

Zmanjšanje rabe energije v industriji za 0,2 Mtoe v obdobju 2000-2015 je posledica izboljšanja energetske učinkovitosti, kar je prineslo prihranke v višini 0,47 Mtoe, ter izboljšanja strukture industrije v smeri energetsko manj intenzivnih panog, tudi zaradi ustavitve proizvodnje nekaterih obratov, npr. proizvodnje celuloze, elektrolize B, itd. Raba energije se je povečala zaradi večje gospodarske aktivnosti ter tudi zaradi ostalih faktorjev.

Slika 13: Glavni vplivni faktorji spremembe rabe energije ‎v industriji

Source: ODYSSEE

Spodbujanje energetske učinkovitosti v industriji je eden izmed ukrepov slovenske industrijske politike (za razvoj in povečanje konkurenčnosti slovenske industrije). Zakonodajni okvir s ciljem  povečanja učinkovitosti rabe energije slovenskih podjetij je bil sprejet v okviru EU-ETS. Ukrepi za spodbujanje energetske učinkovitosti podjetij, ki niso vključena v ETS so zajeti v Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost ter Operativnem programu zmanjšanja emisij TGP.

Tabela 4: Obstoječi ukrepi v sektorju industrije ‎

MeasuresDescriptionExpected savings, impact evaluationMore information available
Učinkovita raba ‎električne energijeSpodbujanje izboljšanja učinkovitosti rabe električne energije v industrijisrednjeLink
Sistem upravljanja z ‎energijo v industrijiFinančne spodbude za uvedbo sistemov upravljanja z energijo v industrijskih podjetjih: energetski pregledi, izvajanje sistemov upravljanja z energijo in priprava študij izvedljivosti za naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije‎srednjeLink
Source: MURE